Kadar je namen pravi in so ljudje pripravljeni, se zgodi neke vrste čarovnija. Takšen je tudi občutek po vikendu Permakultura: soustvarjanje prostorov in skupnosti.
Ira Zorko nas je v soboto s svojim umirjenim, sočutnim in celostnim pristopom povabil v čutenje različnih dimenzij prostora – te smo povezali s telesi ter z vedenjem naših prednikov, ki so dolgo pred nami (še pred vojno) hiše skoraj intuitivno gradili namensko za telo, um in dušo. Sprehodili smo se po kmetiji, kjer ima Lojtra tudi učni vrt, ter poskušali začutiti posamezne prostore in jim dati nov pomen. Preko čutenja prostorov in njihovega osmišljanja s pomočjo permakulturnih principov smo spoznavali tudi različne dimenzije umeščanja stvari v naravo oziroma v življenje.
Težko je z besedami opisati Irin pristop; najbližje bi bilo reči, da je človek, ki zna brati (naravne) prostore – in k temu povabi tudi udeležence: da spoznajo sebe v prostorih, kjer se nahajajo, ter prepoznajo, kako so prostori, ki jih ustvarjajo, in načini, s katerimi jih ustvarjajo, odraz njih samih.
V drugem delu sobotnega dne nas je obiskal Aljaž Plankl, ki je spregovoril o principih zasaditve trajnih nasadov – vendar bistveno širše, kot bi nakazoval sam naslov delavnice. Govoril je o tem, kako sploh nastaja prst, kako drevesa pravzaprav ne potrebujejo veliko za rast in kako jim lahko omogočimo naravne pogoje ob gozdnih robovih, kjer se počutijo najbolj domače – oziroma kako s premišljeno zasaditvijo prenesti mini gozd na travnik. Morda se je vsem najbolj vtisnil stavek, da je vrt v resnici nekaj, kar želi postati gozd – zato je potrebnega toliko človekovega vmešavanja. A dejstvo je, da je gozd najbolj naravna oblika rasti: kaotična, a v svoji raznolikosti najbolj smiselna.
Ira in Aljaž sta – zavestno, pa tudi skoraj nevidno – postavila odlične temelje za naslednji dan. Ali je k temu prispeval tudi mraz in druženje ob ognju, ne bomo nikoli vedeli, a Petra s kmetije Veles nas je v nedeljo močno potegnila v doživljanje preko svoje življenjske zgodbe: iskanja kmetije, ustvarjanja prostora in uresničevanja vizije. Njena pripoved je bila tako močna, da je vsak od nas v njej lahko začutil del sebe – svojih izzivov, vprašanj, priložnosti ...
V drugem delu smo s pomočjo metode Zmajevega sanjanja pobližje pogledali svoje načine delovanja ter začeli snovati vizije lastnih projektov in prostorov. Videli smo, kje imamo manjko v povezavi z zmajevim kolesom, ki ljudi razvršča na sanjače, načrtovalce, izvajalce in praznovalce.
Po kosilu nas je čakal še informativen del, kjer smo z Janjo iz Zavoda Volkec Nebavček spoznali različne oblike kmetijskih ureditev in njihove prednosti. Janja je skozi leta soustvarjanja v permakulturi in skupnostih spoznala veliko zanimivih ljudi in z nami velikodušno delila dobre prakse trajnostnega življenja na zemlji.
V zadnjem delu smo s Tino iz Društva Lojtra pregledali različne razpise, preko katerih lahko podpremo oziroma financiramo svoje – in tudi širše skupnostne – ideje, dan pa zaključili z refleksijo in deljenjem naslednjih korakov.
Hvaležni smo vsakemu posamezniku, ki je dodal svoj košček k izpeljavi tega vikenda, ter skladu ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), ki sofinancira projekt Tla pod nogami, v sklopu katerega je izobraževanje potekalo.
Do naslednjič!
#tlapodnogami @srceslovenije ... See MoreSee Less
