OBUDIMO STARO MESTNO JEDRO

V soboto 11. maja smo se odpravili na sprehod po našem mestu. Sprehodi Jane’s Walk potekajo po vsem svetu v spomin na novinarko Jane Jacobs, v Sloveniji v okviru IPOP – Inštituta za oblikovanje politik prostora. Namenjeni so povezovanju meščanov in spodbujanju razmišljanja o oblikovanju in urejanju javnega prostora. Jane’s Walk je v Litiji letos potekal drugič. Pokazal se je kot odlična metoda povezovanja lokalnih strokovnjakov in političnih odločevalcev (Občina Litija in Mestna skupnost Litija) s prebivalci, uporabniki mestnega prostora. Sprehod je ponudil tudi redko priložnost za medsektorsko strokovno sodelovanje (arhitektura, arhitekturna vizualizacija, krajinska arhitektura, grafično oblikovanje, muzejska in umetnostna zgodovina), nova osebna poznanstva in medgeneracijsko povezovanje.

Razlog za izbor Plečnikovega spomenika kot začetne točke, se je nanašal predvsem na dejstvo, da je potrebno Litijanom ponovno predstaviti in podrobneje razložiti koncept in zavedanje pomembnosti kulturne dediščine, saj spada v zapuščino Jožeta Plečnika, enega izmed največjih slovenskih arhitektov, ki je svoj pečat pustil tudi v našem malem mestu. Litijski arhitekt MARKO BOLTIN, nam je podrobno razložil simboliko, arhitekturni koncept in sporočilnost spomenika, ki se skriva v pretkanih podrobnostih. Glede na to, da je spomenik vreden bodoče prenove, smo menili, da bi bilo potrebno celovito urediti tudi njegovo okolico. Smiselno bi bilo razmisliti o podaljšanju vplivnega območja spomenika tudi v predel križišča, kjer se do sedaj zgolj poimensko stikata Trg svobode in Valvasorjev trg. Opozorili smo, da obstoječe stopnice ob spomeniku niso slučaj, ampak opomnik, da si je že Plečnik zamislil narediti vstopno točko iz jedra mesta na vrh Sitarjevca, vendar ta poteza ni bila nikoli izvedena. Linijska zasaditev grahastih pacipres za spomenikom je sicer zanimiva, ker gre za nenavadno sorto drevja, vendar imajo premalo prostora, zato je drevored v slabem stanju in bi ga bilo smiselno rekonstruirati. Pohvalili smo skrb za cvetlično ureditev ob spomeniku in hkrati opozorili na neustrezno obliko in postavitev cvetličnih korit. Marko Boltin se je izkazal kot neprecenljivi zaklad znanja o spomeniku, predlagali smo mu, da svoje bogato znanje izda v obliki publikacije. Pred odhodom na drugo točko sprehoda, smo udeležencem predstavili tudi novinarko in urbanistično aktivistko JANE JACOBS, katere zapuščina delovanja, je namen dogodka Jane’s Walk. Njeno sporočilo je jasno, urbanistično zasnovo mesta je potrebno oblikovati glede na potrebe ljudi.

Druga točka sprehoda je obravnavala urbana neskladja na območju zahodnega dela Valvasorjevega trga, v okolici Lekarne. Ugotavljali smo, da se tu spaja več urbanističnih elementov: podeželska proti urbani arhitekturi, zasebna proti javni lastnini, zmedena razporeditev objektov in razdor urejene urbanistične linije med obstoječim kozolcem in litijsko cerkvijo. Menimo, da bi ta del Litije potreboval urbanistično nadgradnjo z lovljenjem stavbnih proporcev in volumnov objektov in pa uličnih gabaritov, ki se nahajajo vzdolž leve osi, gledano proti centru mesta.

Na tretji točki smo se na ploščadi pred Bistrojem Valvasor dotaknili dojemanja vedut in različnih tipov vizualnega onesnaževanja. Predstavili smo neprimernost obglavljanja dreves, ki so posledica nestrokovne usposobljenosti vzdrževalcev in napačne rabe drevesne vrste gorskih javorjev, ki zrastejo tudi do 25m visoko. Rešitev vidimo v tem, da se uničeni drevored javorjev, ki zastira kuliso lepih vrb v ozadju zamenja z nižjo drevoredno drevesno vrsto, ki ne bo potrebovala nikakršnega obrezovanja. Drugi, tisti bolj tipičen del tematike vizualnega onesnaževanja nam je predstavila grafična oblikovalka KAJA MLAKAR AGREŽ, ki nam je podrobneje opisala negativen trend zasičenosti prostora z reklamnimi panoji ter malimi oglasi in kako se zoperstaviti tovrstnim izzivom. Rešitve so predvsem v strogih zakonskih omejitvenih določilih.

Četrta točka je bila posvečena predstavitvi problematike avtomobilizma in neskončnih asfaltnih površin, ki se skupaj z željami po gradnji parkirišč neupravičeno zajedajo v okrnjene zelene površine znotraj mest. Strinjali smo se, da morajo vse javne površine zajemati mešano rabo. Nedopustno je, da so nadzemni deli mest rezervirani zgolj za avtomobile. To je praksa preteklosti, če pa želimo stopiti v korak s časom, nam ostanejo 3 variante: arhitekturno dovršena nadzemna parkirna hiša (za vse meščane in s simboličnimi cenami), podzemne garažne hiše ali pa ozelenjena parkirišča, kjer zelenje ne bo le dodatek asfaltu, ampak avtomobil dodatek znotraj zelenja (ravno obratna filozofija parkirišč, kot jo poznamo danes). Prednost prvih dveh je zagotovo zaščita pločevine pred vremenskimi vplivi.

Na peti točki nam je novopečeni Litijan, švedskih korenin, arhitekturni vizualizator ANDREAS CESARINI, predstavil kaj so to ‘nevidni prostori mest’. Opozoril je na povezanost rabe prostora s trenutnimi potrebami ljudi, na zanimive prostore in podrobnosti, ki nastanejo spontano skozi zgodovinski razvoj mesta. Lepo je, če lahko v svojem mestu vsak dan odkrijemo nekaj novega.

Pri ‘nevidnih prostorih mest’ gre za neopažene ali zapostavljene urbane prostore, ki so deležni uporabniških in strukturnih napak. V Litiji je tipičen primer takega območja dostopna pot za Farbarjevim gradom. Tu so površine med stavbami kaotično raztresene, povsem neurejene in polne drobnih, neestetskih posegov. Ta dejstva so razlog, da tega dela mesta ne obiskuje nihče, razen tamkajšnjih stanovalcev. Nevidni prostori mest so tudi urbani predeli, katere neštetokrat obhodimo, a jih nikoli resnično ne opazimo, ker so nejasni ali pa imajo neprimerno zasnovo. Tak primer je tudi ‘Park pri štirni’. Štirna, ki je bila postavljena ob obletnici ustanovitve mesta Litija, ampak že dlje časa ne deluje, čeprav je priklopljena na vodovod. Predlagali smo, da se jo čim prej usposobi kot mestni pitnik. V tem mikro parku bi bilo smiselno razmisliti tudi o ustreznosti zasaditve, že s pravilnim izborom rastlinskih vrst bi lahko prostor optično odprli in ga naredili bolj vabljivega za obiskovalce.

Na šesti točki sprehoda smo predstavili pozitiven ‘mikro’ ambient, ozelenjeni prehod med litijsko župnijo in Farbarjevim gradom. Prehod omejujeta dve odlično vzdrževani živici navadnega gabra, pot predstavlja najkvalitetnejši kamniti tlak, ki se pojavi znotraj mesta, nad prehodom pa se dvigata dve čudoviti lipi. Takšne drobne, a prikupne ambiente smo poimenovali mali urbani biseri.

Sedma točka je bila namenjena razpravi o prostorski degradaciji, ki se pojavlja med Pokopališko potjo in Rudarsko cesto v samem središču mesta, tik pod vznožjem Sitarjevškega gozda. Trenutno se tu nahaja veliko parkirišče, vendar pa to območje poleg brežin reke Save, nosi v sebi največje priložnosti za ureditev v Mestni trg, s stalno stoječim objektom tržnice, ponudbo lokalno pridelane hrane in obrtniškimi izdelki, urejenimi zelenimi sistemi in kvalitetno urbano opremo. To je bila ena izmed idej, o kateri smo se podrobneje pogovarjali in o kateri je občina deloma že razmišljala. Poleg tega pa tovrstni prostor nudi izjemno lepe mestne vedute, zato bi bil primeren tudi za umirjene kulturne prireditve ali pa kakšne filmske festivale na prostem. Na obrobju parkirišča se nahaja še eno popolno presenečenje, kovinski kiosk v katerem so urejeni javni toaletni prostori. Že nekaj časa opozarjamo, da Litija nujno potrebuje javne toaletne prostore. Smiselno bi bilo razmisliti o njegovi lokaciji in ga ponuditi v stalno uporabo prebivalcem mesta.

Na Valvazorjevem trgu nam je kustosinja in vodja mestnega muzeja Litija HELENA HAUPTMAN, predstavila urbanistično potezo tega prostora in na kratko opisala nekaj pomembnejših stavb in zgodb, ki se tičejo zgodovine mesta Litija. Govorila je o ‘Litijskem placu’, tako je bil nekdaj ljudsko poimenovan Valvasorjev trg in omenila, da je bil v preteklosti mnogo bolj živahen. Povedala je tudi, da je Litija nekoč že imela mestni hotel, ki ga danes zelo pogrešamo. Torej še en dokaz, da je središče mesta skoraj povsem zamrlo in da bo v bodoče potrebno vložiti veliko volje, idej in sredstev, če ga bomo želeli ponovno obuditi.

Ko smo prišli do naše osme točke – Elsnerjeve hiše, smo pričeli razpravljati o izrazito vidni urbanistični napaki. Gre za slepo fasado in prazen prostor, ki zelo kazi podobo mesta. Nastala je zaradi porušitve nekdanje Boriškove hiše in razkriva ozadje drugače stiliziranih zasebnih hiš. Tu smo se strinjali, da je problem večplasten, rešili pa bi ga lahko zgolj urbanistično, z izgradnjo novega objekta, ki bi lovil višinske kote Elsnerjeve hiše in se tako vklopil v ulično linijo.

Deveta točka je bila Osnovna šola Litija, ki trenutno predstavlja najsodobnejši objekt v središču mesta in s tem daje pozitiven kontrast zaključku vedute Valvasorjevega trga, za razliko od objekta Centromerkur, ki to isto veduto kvari. S tem objektom je Litija pridobila prvo zeleno streho na javnem objektu in tudi središčno zračni ‘zen kotiček’ z zasajeno okrasno češnjo. Kljub temu, da gre za strokovno dovršen objekt zasnovan v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar, smo pri izvedbi objekta opazili 2 nepravilnosti. Prva je interakcija napisa ‘Osnovna šola Litija’ z višino in postavitvijo linijskih svetilk. Te so namreč ali previsoke, da zakrivajo napis šole, ali pa je napis pomaknjen preveč v desno. Druga pomanjkljivost se tiče zasaditve drevoreda. Gre za javorje, ki zrastejo do višine 25m, kar pomeni, ne le da bodo povsem zakrili luči in napis šole, ampak bodo tudi obsojeni na obrezovanje in obglavljanje. Zato menimo, da bi morali biti ti javorji odkopani dokler so še mladi in prestavljeni na drugo zeleno površino, nadomestiti pa bi jih moral drevored nizke drevesne vrste.

Deseta točka se je dotaknila stavbe stare sodnije, v kateri je danes Mestni muzej Litija, ki nam ga je predstavila kustosinja dr. TINA ŠUŠTARŠIČ. Izvedeli smo veliko zanimivosti o odlično dokumentirani izgradnji objekta, zgodbe o njegovi pestri zgodovini in nenazadnje vabilo na otvoritev obnovljenih kletnih prostorov z novimi muzejskimi zbirkami.

Zelenica pred muzejem skupaj z zelenico med zgradbo občine in Centromerkurjem tvori zanimiv zeleni prostor, ki bi ga lahko veliko bolje izkoristili. ‘Zlati javorji’ pred staro sodnijo so primerno umeščeni v prostor, uporabljena je tudi ustrezna sorta glede višine, saj dosežejo maksimalno višino med 8 in 12m in jih ne bo potrebno obrezovati. Škoda je le, da sta zadnja 2 javorja drugačne sorte in bi ju bilo smiselno nadomestiti z enakima zlatima javorjema, da pridobimo enotno drevoredno linijo.

Predenj smo prišli do zadnje točke zastavljenega programa sprehoda, smo se ustavili še v vizualno prenovljenem  kotičku Litije, na zeleno površino med Centromerkurjem in občinsko ploščadjo. Tu je namreč v okviru Evropskega tedna mladih nastala nova rastlinska nadgradnja Litije.

Na zadnji točki nam je litijski arhitekt JAN POGLAJEN, opisal kako si je zamislil tlakovanje ‘Svetčeve ploščadi’ v kombinaciji svetlo-temnega granita, a so se namesto tega odločili položiti liti asfalt, ki je estetsko povsem neprimeren, hkrati pa se ob vročih poletnih dneh na njem lepijo podplati čevljev. Kljub temu, da mu s svojo zamislijo in aktivizmom, žal ni uspelo prepričati etažnih lastnikov, pa upa, da bo naslednji projekt, ki zajema umestitev urbanih klopi z drevesi na isti lokaciji, bolj uspešen. V tem primeru bi v Litiji dobili pilotni projekt sodobne avtorske urbane opreme in prvi primer realizacije socialnega eksperimenta. Za konec pa je beseda nanesla tudi na prepotrebno prenovo fasade občinske stavbe in celovito zunanjo ureditev.

Po končanem sprehodu je sledilo sproščeno druženje ob veganskih prigrizkih in napitkih, ki jih je pripravila in predstavila SAŠA OSHISH iz lokalnega podjetja Bio Sabab. Sobotni popoldan smo zaključili v pozitivnem vzdušju in polni novih idej. Želimo si, da bo kakšna izmed njih do naslednjega urbanega sprehoda postala realnost.

Hvala vsem, ki ste prišli in ustvarili ta dogodek prijeten, poučen in okusen. Ponovno se srečamo na Jane’s Walk-u 2020!

Sprehod smo organizirali: prostovoljca Kaja Mlakar Agrež in Žan Lovše v okviru Društvo Lojtra ter s podporo Helene Hauptman iz Mestnega muzeja Litija. Finančno pomoč nam je ponudila Mestna skupnost Litija. Dogodek je potekal v sklopu Evropskega tedna mladih, ki ga podpirajo: Movit, Erasmus+, European Solidarity Corps in Urad RS za mladino. #democracyandme #youthweek #ETM

 

Avtor besedila: ŽAN LOVŠE / krajinski arhitekt in vodja sprehoda
Foto: BOŠTJAN GRETIČ

 

DOGODEK NA FB
ALBUM FOTOGRAFIJ