Projekt Skupnosti, ki podpirajo mlade je bil strateško partnerstvo v okviru programa Erasmus+. Združil je dve osnovni šoli in dve organizaciji za mlade iz Slovenije in Romunije z namenom vzpostavitve medsektorskega neformalnega izobraževalnega programa za aktivno državljanstvo najstnikov v lastni lokalni skupnosti. V projektu smo si prizadevali za vključevanje mladih, za vključevanje, ki je temeljilo na aktivni participaciji, kjer so mladi preko različnih aktivnosti krepili svoje kompetence in sooblikovali lastno lokalno skupnost. Mladi, ki so sodelovali v projektu so bili stari 13-14 let.
Primarna socializacija poteka v družini, ki otroka opremi s ključnimi kompetencami (to je: znanji, veščinami, odnosi, vrednotami, prepričanji, vedenji) za življenje. Ker družine niso ločeni otoki, ampak so del družbene celote oz. ena njenih osnovnih celic, otrok najkasneje pri šestih letih preide v stik z drugimi kompleksnimi družbenimi okolji kot sta vrtec in šola. Še kasneje pa se tem okoljem začnejo pridruževati okolja različnih interesnih dejavnosti in prijateljske skupine. Vsa ta okolja in skupine igrajo (poleg družine) pomembno vlogo pri socializaciji. Pri procesu vzgoje otroka v funkcionalnega člana družbe. Z našim projektom smo nagovarjali in raziskovali smer, kjer mladi v najstniških letih pričenjajo biti ne le del družine, šole, interesne dejavnosti, prijateljske skupine vendar tudi del lokalne skupnosti v kateri živijo. Kako mlade vključiti v to skupnost? Kakšne pravice in kakšne odgovornosti takšen proces prinaša? Kaj bi takšno vključevanje dolgoročno prineslo?
Z željo po razumevanju obravnavanega področja smo se lotili študija relevantne literature in izvedbe lastne raziskave. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali kompetenčni model, ki je določil katere kompetence učenci potrebujejo za boljšo vključenost in sooblikovanje skupnosti. V naslednjem koraku smo oblikovali različne učne aktivnosti preko katerih so učenci pridobili identificirane kompetence. Učne aktivnosti so bile sestavljene iz: delavnic na šoli, projektov na šoli, obiskov v lokalnih skupnostih, različnih izletov, mednarodnih izmenjav, delavnic v organizacijah za mlade in projektov v lokalnih skupnosti. Vse opisane učne aktivnosti smo testno izvedli na dveh skupinah najstnikov v Sloveniji in Romuniji in opazovali njihove učinke.
Pristop se je izkazal za uspešnega, zato smo ga zapisali in izdali priročnik s pomočjo katerega ga je možno prenesti v druge lokalne skupnosti. Priročnik je dosegljiv tu:
Po 28 mesecih raziskovanja lahko trdimo, da si mladi želijo biti vključeni. Želijo si biti del skupnosti v katerih živijo. Želijo se družiti, spoznavati pogovarjati, raziskovati, se smejati, delati, prispevati, biti koristni. Želijo si biti videni in slišani. Želijo si obstajati, biti prepoznani, biti vredni.
Prvi in osnovni pogoj za zavestno in načrtno podpiranje česarkoli od naštetega v prejšnjem odstavku je, da si za mlade vzamemo čas. Redna druženja s skupinami mladih skozi daljše časovno obdobje (vsaj 18 mesecev), kjer mentorji ostajajo iste osebe. Nadalje je potreben fizičen prostor, ki je namenjen mladim (to ni gostilna). Prostor, ki ga mladi lahko vsaj delno oblikujejo po svojih željah, kjer veljajo jasna pravila (sooblikovana z mladimi) in kjer so lahko mladi tudi sami. Nadalje je pomembno, da so mentorji usposobljeni do ravni, da imajo srečanja določen namen. Včasih je druženje dovolj, dolgoročno pa mora vsaka skupina mladih v vsakem obdobju poiskati svoj cilj in mu slediti. Izrednega pomena je tudi, da ves čas izhajamo iz potreb, interesov in težav mladih. To je osnova za vsako aktivnost.
Trdno verjamemo, da več spoznavanja, več sodelovanja, več sooblikovanja prinaša bolj povezane lokalne skupnosti. Te prinašajo bolj povezano in bolj solidarno družbo. To je dolgotrajen proces, ki mora koreniniti v vzgoji, da bo zares zaživel. Ponosni, veseli in hvaležni smo, da smo bili majcen delček tega procesa tudi sami.
Partnerji v projektu: Društvo Lojtra, Osnovna Šola Gradec, Associatia Curba de Cultura, Scoala Gimnaziala »Dumitru Brezeanu«
Aljaž Zupan
Društvo Lojtra