Projekt Waves of migration

17-24.10.2017, Lapua & Seinäjoki, Finland

Gužva na slovenskih cestah pač nikogar več ne preseneti, zategadelj tudi jutro sedemnajstega vinotoka ni bilo izjema, k sreči sta imela romarja dovolj rezerve. Brez večjih posebnosti  je krstni let uspel in po parih partijah kart je letalo pristalo v sončnem Istanbulu. Tam je slovenska dvojica dobila prvo lekcijo, sendvič, dve kavi in vodi, dvajset evrov; hvala Istanbul. Dvig nad prestolnico je jemal dih, na jugovzhodno plat ji ni bilo videti konca. Nad srednjo evropo se je začelo oblačno vreme in ko sta pristajala v Helsinkih se je v nekaj minutah iz prelepega sončnega zahoda nad oblaki letalo spustilo v Mordor. Zopet sta bila na tleh, presedla sta na vlak in nadaljevala s kartanjem, nekaj uric za tem je dvojec prispel v Seinäjoki, kjer ju je že čakal lokalna blues legenda Samppa. Ta ju je odpeljal na mesto nastanitve, kjer sta se od utrujenja zravnala v horizontalo.

In bil je večer in bilo je jutro. Prvi dan so se udeleženci spoznali in zgradili ekipo.

In bil je mednarodni večer in se je razvlekel pozno v jutro, drugi dan. Ta dan se je posvečal teoriji in povezovanju sodelavcev.

In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. V petek zjutraj se ni še noben zavedal, da bo do večera naredil »a-ha« vsaj trikrat. Ta dan je bil vrhunec, resnično, vsa čast udeležencem, trenerjem in na koncu še bendu, ki je okronal večer strasti.

In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. Kaj kmalu je bilo zamerkati, da se je teden prevesil, dopoldne je bilo namenjeno prvemu skupinskemu ovrednotenju. Preostanke dneva se je odvijal v bližnjem Seinäjoki-ju; pojej-kolikor-zmoreš restavracija, kjer so ta dan južinali, je spominjala na zapadno civilizacijo. Ob sedemnajsti uri, ko se mini trgovski centri zapro se ljudje raztepejo na svoje domove, takrat se na ulicah mesta sprehaja le še štiriindvajset nesrečnih turistov. Večer je bil finska klasika; sauna-leden ribnik-ponovi trikrat, za tem pa zapečkanje in večerja.

In bil je večer in bilo je jutro peti dan. Dopoldne so lokalne organizacije predstavile svoje programe in evropskega Erasmus-a. Popoldne pa se je pokazalo kako dobra ekipa se je izoblikovala v preteklih dneh. Udeleženci so dobili nalogo, da sestavijo igro na temo migracij. Lepo je bilo videti kako je vsak član ekipe prepoznal svojo nalogo in svoj delež v največji meri izpolnil. Delo je postalo zabava in mnogi so izgubili občutek za čas in sploh pozabili na popoldansko pavzo pa tudi prosti večer so namenili za dokončanje igre, kratkomalo zelo pohvalno.

In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. Napočil je zadnji dan izobraževanja in predstavitev igre finskemu mladežu.  Otroci so bili zaprti vase in se niso odzivali, kar pa ne pomeni, da niso dobili sporočila iger. Celo uro in pol so prebijali led, le na koncu pa sta španca razbila led in finski stereotip ter spravila v dobro voljo prav vse. Po kosilu v šoli se je program nadaljeval v mladinskem centru, v katerem je cel teden tudi potekalo usposabljanje, tokrat so trenerji pripravili časovni stroj, ki je priklical nazaj vse spomine preteklega tedna. Dnevu je preostalo še podelitev diplom in slovesna večerja. Na tem mestu bržčas bralca že zanima finska kulinarika, naj vam jo orišem. Torej človeka, ki je navajen podalpskih specialitet, čaka presenečenje. Juha se lahko primerja z omako iz sira v kateri so plavali kosci dimljenega severnega jelena, vse skupaj precej krepko za juho. Drugo dejanje, po slovensko glavno jed je predstavljal krompir v oblicah, brokoli in korenček vse ne slano za poleg pa jed iz rdeče pese in sira, pač na kosce narezana pesa in razporejena po protfanu ter zabeljena z gorgonzolo in položena za dobre pol ure v pečico pri sto osemdesetih stopinjah celzija. Vse skupaj polito z mesno omako. Za solato pa zelje skupaj z endivjo narezana na trakce zraven pa kosci ananasa lubenice in grozdja polito s sladkim prelivom. V sladici je bilo videti kruh in naribana jabolka zmešana s smetano v zdriz.

In bil je večer in bilo je jutro, sedmi dan. Tandem se je poslovil in krenil z vlakom proti Helsinkom, tam sta preživela še zadnji dan, drugega jutra pa šla na letalo in odkartala domov.

Niki Sinigoj-Vinetou