O potrošništvu #SkrbZa
Podnebne spremembe so kompleksen izziv, ki ga je potrebno preučiti iz mnogoterih zornih kotov. Danes bi na ta izziv pogledali z vidika potrošništva. Kaj uničuje planet Zemljo? Lahko bi rekli, da v veliki meri tudi mi sami s svojim potrošniškim življenjskim stilom. Težko mu je uiti, kako pa se mu lahko vsaj delno izognemo?
V naši moderni družbi še vedno velja, da več stvari imaš, bolj si srečen in bolj boš uspešen, cenjen. Četudi je dokazano, da se ljudje v t.i. modernih družbah, kjer so izbire neskončne, pogosteje soočajo s tesnobo, osamljenostjo in nezadovoljstvom. Zanimivo.
Ampak težko je nasprotovati nečemu, kar nas dnevno bombardira. Predstavljajte si dan brez oglasov. Brez oglasov na televiziji, na ulici, na telefonu, v časopisu. V kaj bi verjeli? Za kaj vse bi si vzeli čas in o čem vse bi še razmišljali? Povprečno 90% revije so oglasi. Ne nujno neposredni oglasi, ampak npr. dolg članek o super novi pametni uri, ki šteje kalorije, korake, meri pritisk ipd., ki jo preprosto moramo imeti, saj bo naše življenje veliko lažje.
Ljudje v zahodnih družbah povprečno 90%, ki jih imamo, ne potrebujemo. Če bi vsi prebivalci sveta živeli in trošili, kot trošimo na ´zahodu´ (Severna Amerika, Evropa), bi za zadostitev naših želja potrebovali približno 3 zemlje. Ker živimo v kapitalizmu, kjer sta osrednja faktorja produkt in denar, so izdelki, ki jih kupujemo čedalje slabši. Story of stuff dobro prikaže problematiko izdelkov z omejenim rokom uporabe. Telefon, ki ga moramo po dveh letih, ko gre iz garancije, menjati, saj se čudežno pokvari ali pa ga menjamo že po enem letu, ker preprosto ni več ´moderen´ ipd.
Potrošništvo nam ponuja lažno obljubo dobrega življenja. Dejstvo je, da nismo samo potrošniki, ampak smo ljudje, ki potrebujejo ljubezen, druženje, naravo, možnost resnične izbire in ne izbire, ki je umetno ustvarjena s predpostavko tega, kaj je tisto, kar naj bi si želeli (kupiti, lastiti si še to in ono).
Naj bo leto 2020 manj materialno in bolj skupnostno. Da bomo v letu 2020 predvsem ljudje, ki jim je mar za vsa živa bitja in naše prelepo naravno okolje. Na svetu je že preveč stvari, oblačil smo npr. sproducirali že za naslednjih 8 generacij. Planet nam bo hvaležen, če se bomo odločali bolj trajnostno in predvsem manj kupovali, več ustvarjali.
V naslednjem letu bomo tudi v Litiji imeli še eno trajnostno alternativo več, in sicer #LIST, trgovina z izdelki za ponovno uporabo Stara šola in skupnostni prostor. V pomoč pri bolj trajnostnih odločitvah pa nam je vedno lahko tudi spodnji seznam:
(Prevod) Preden kupiš, se vprašaj:
- Kdo je to stvar naredil?
- Ali lahko to stvar najdem kje drugje kot v navadni trgovini (trgovina z izdelki za ponovno uporabo, pri babici, prijateljici, ki stvari ne potrebuje več ipd.)?
- Ali lahko najdem lokalno verzijo izdelka (manj prepotovanih kilometrov pri uvozu pomeni manj onesnaževanja)
- Zakaj si želim te stvari?
- Kako dolgo mi bo stvar služila?
- Kam bo stvar šla, ko bo končala v smeteh?
- Je ta nakup res potreben?
#SkrbZa #LIST
Zapisala: Tina Trdin
Viri:
- https://storyofstuff.org/
- http://www.wwf.eu/?uNewsID=346835
- https://www.bbc.com/news/magazine-33133712
- https://www.thesimpledollar.com/financial-wellness/do-we-have-our-possessions-backwards-some-thoughts-on-the-stuff-we-own/
- https://www.lifesquared.org.uk/problem-consumerism
- https://www.facebook.com/LittleAcornLearning